Ker sem slišala nekaj pripomb, da nič novega ne objavljam na blogu, moram napisati par besed.
Moja nosečnost je v polnem teku in s tem tudi moje spremljanje Line do tega dogodka. Na začetku sem mislila, da si stvari samo jaz domišljam in da sem začela že malo pretiravati s tem, vendar ker se je stvar ponovila že 3x, mi da misliti, da pa le ni naklučje.
Vsakokrat, ko sem imela pregled in sem opravila ultrazvok, mi je zdravnica lepo povedala, kje se trenutno v trebuščku nahaja mali pobalin/pobalinka. Zanimivo je dejstvo, da ko sem se istega večera ulegla na kavč, se mi je Lina z glavo naslonila na trebuh, na točno tisto mesto, kjer naj bi se mali nahajal. To je neverjetno! Je pa izredno dober občutek. In vedno pogosteje se dogaja, da Lina na kavču zaspi tako, da je v stiku s trebuhom.
Ostalih sprememb za enkrat ne opažam-še vedno je izredno razigrana psička, polna energije in igrivosti.
Lahko rečem in se Lini zahvalim še za to, da me dnevno prisili v to, da se odpravim na sprehod, kjer se vsaj malo naužijem zraka, si pretegnem noge in nekaj naredim za sebe (v nosečnosti so precej priporočljivi dolgi sprehodi). Velikokrat se mi zgodi, da pridem iz službe utrujena (energije zdaj ni več toliko kot prej) in bi se najraje malo odpočila. Vendar, ko vidim Lino polno energije, razigrano, takrat dobim tudi jaz neko notranjo moč. In hvaležna sem ji za to, da lahko greva skupaj v naravo.
Nadaljni poteki sledijo. :-)
