Usklajen team

O moja dva divjaka. Žan je prav takšen kot Lina, ko je bila mlada-podivjan. A je možno, da pride do take podobnosti?

Če se tega ne vidi vsak dan, se ne verjame, kako usklajen team sta. On njen pregleduje ušesa, zobe, tačke, jo objemava,...ona je pa vedno pod njegovim stolčkom, ko jemo. in mali prebrisanes od Žana, ko ne vedimo, daje Lini pod mizo del njegovega obroka. Ona pa itak vsa vesela.

Sama se čudim, kakšne jeklene živce ima Lina, ko jo Žan zalaga s kockami, kozičkami, ko se zaletava v njo z avtomobilčkom, ko bi jo rad jahal, ko jo objema,...

Prejšnji teden sem spet gledala film Marley in jaz. Ni za verjet, kako realen je ta film. Zdaj, ko imam tudi otroka, se mi je zdel še boljši ta film. Vse je ta tako realno. Ko otrok lih zaspi in takrat začne iz neznanega vzroka pes lajat in seveda zbudi otroka, ko pes divja po hiši in seveda zvrne otroka, ta pa v jok, navezanost drug na drufega,...

V glavnem, situacija doma je pestra. Nam ni nič dolgčas.

Dnevi minevajo

Se mi zdi, da smo prišli že v tisto situacijo, ko se Lina rada umakne nekam, kjer ima mir. Po moje nas ima že polno glavo. Ugotavl,jam, da sta si Lina in Žan podobna:oba sta velika lakotnika, oba sta močno navihana, oba se znajdeta v pomivalnem stroju (še lepše je, če je posoda umazana), obema se zdijo zanimive smeti,...Se pa včasih znajdem v situaciji, ko žanu nekaj prepovedujem, na isti način kot Lini.Včasih je prav smešno, ko se zavedam, da me oba zbegano gledata in ne vesta na koga je ukaz, oz.prepoved padla.
Smo prišli tudi že v situacijo, ko je Žan priplazil pod Lino, ona se tega ni zavedala, ker je bila zatopljena v to, kar je bilo na mizi, ko pa se jo je dotaknil, je odskočila in zbežala. Smeha ni manjkalo. V glavnem "zgodbice" ne manjkajo.:-)

Zdaj je naš fantek že tako velik, da lahko čakamo kakšen ma-ma ali ta-ta. Ma se z možem tolikokrat hecava, da itak bo prva izgovorjena beseda Lina. Ne morem opisati veselja, ko Žan zagleda Lino.Ko ga sprašujeva kje je mama ali kje je tata, vedno rabi en čas, da pogleda v pravo smer. vendar je pri vprašanju kje je Lina tako direkten, da ni za verjet. nikoli ne zgreši.Tudi sprehodi postajajo vedno bolj zanimivi, ker spremlja vsak njen korak.Najbolj je vesel, ko se mu približa. To je tako nepopisno veselje.
Postaja pa Lina vedno bolj samosvoja. Veliko časa preživi na hodniku in nič več se ne tešči stalno v dnevni. Ne vem, ali zato ker potrebuje mir, ali je ugotovila, da ni več ves moj čas namenjen njej.Mie pa to izredno žalosti, ker se umika po svoje.