Zdaj je naš fantek že tako velik, da lahko čakamo kakšen ma-ma ali ta-ta. Ma se z možem tolikokrat hecava, da itak bo prva izgovorjena beseda Lina. Ne morem opisati veselja, ko Žan zagleda Lino.Ko ga sprašujeva kje je mama ali kje je tata, vedno rabi en čas, da pogleda v pravo smer. vendar je pri vprašanju kje je Lina tako direkten, da ni za verjet. nikoli ne zgreši.Tudi sprehodi postajajo vedno bolj zanimivi, ker spremlja vsak njen korak.Najbolj je vesel, ko se mu približa. To je tako nepopisno veselje.
Postaja pa Lina vedno bolj samosvoja. Veliko časa preživi na hodniku in nič več se ne tešči stalno v dnevni. Ne vem, ali zato ker potrebuje mir, ali je ugotovila, da ni več ves moj čas namenjen njej.Mie pa to izredno žalosti, ker se umika po svoje.