Ta čas je začel zdaj še bolj hitro teči.
Žan ima že 4 mesece in pol. Rekla sem, da me morda ne bo na treninge prva dva meseca, pa je preteklo še enkrat toliko časa in jaz še vedno nisem aktivna s treningi.
Najprej o Lini: ne morem reči, da se ji življenje ni spremenilo, ker bi lagala. Prej je bilo vse namenjeno le njej, zdaj pa mi čas žal ne dopušča, da bi se ukvarjala samo z njo. Skušam ji čez dan nameniti čimveč pozornosti, vendar ni isto kot prej. Saj se mi smili, ker je bilo prej vse bolj aktivno, zdaj pa ni tako. Vsak dan si govorim, da bom pa morala slej kot prej it na kakšen trening, ma ostane le pri besedah. Vsak dan pride kaj vmes. Vem pa, da bi rabila spet malo umske aktivnosti. Telesne aktivnosti ima dovolj (2x dnevno sprehod), manjka ji le malo več razmišljanja. Tudi reševalce pogrešam, ker so super klapa. Vendar pa ni tako enostavno uskladiti časa za vse.
Drugače pa Lina dobro sprejema otroka, le pozornost mora biti usmerjena tudi nanjo. Vsako jutro ga gre pozdravit, ko je še v posteljki (mu poliže vsaj rokice). Jaz pravim, da ga tako označi, da je njen. :-)
Ko pa pride kakšen pozdravit Žana, mora najprej usmerit pozornost na Lino, potem lahko pride naprej. Drugače Lina sama pove, da je tudi ona tam (se tako vrti okrog nog, da je ne moreš spregledat).
Najbolj me zanima kako bo, ko bo Žan dovolj velik, da bo sedel, oziroma plazil. Takrat bosta bolj tesno skupaj in me prav zanima, kako bosta znala preživeti čas.
Je kar naporno, je pa res, da je lepo in da tega ne bi nikoli zamenjala.
Še v vednost: baje obstajajo študije, kjer so ugotovili, da pes izredno dobro vpliva na zdravje dojenčka. Dojenček, ki do prvega leta starosti živi s psom v stiku, je manj dovzeten za alergije, vnetja,...
Pes baje viruse, ki se jih prinese v hišo, predela in jih v omiljeni obliki potem lahko dojenček (otrok) dobi. Tako da same pozitivne stvari. Kaj šele bo, ko se bosta začela skupaj igrati (takrat bo šele veselje). In smeh je itak pol zdravja! :-)
