Ugotavljam, da čas prehitro beži. Sem že v 6,5 mesecu nosečnosti, pa sem tako malo pisala.
No, saj nekih sprememb res ni videti. Lina se obnaša povsem normalno. Ta nosečnost je ni spremenila.
Se je pa enkrat zgodilo, da je glavo zopet naslonila na trebuh nič hudega sluteča in skušala zaspati. V tem trenutku pa se je otročiček odločil, da bo malo pozdravil bitje, ki sloni na trebuhu in je brcnil. Tako je odskočila, da sem se na začetku malce ustrašila, potem pa sem se začela smejati. Bila je vsa zmedena. :-)
Drugače pa se vsake toliko zgodi, da mi povoha trebuh. Drugih stvari pa ni opaziti.
Sva pa vsako stvar, ki sva jo nabavila za novega prihajajočega člana (voziček, previjalna miza, ena oblekica,...), ji dala povohati in vsakič ji poveva, da je to za dojenčka. Ma itak diši vse po novem (plastika, blago), tako da sicer povoha, ne pokaže pa nekega interesa. Včasih razmišljam, če ji gre na živce, ker ji stalno govoriva, o nekem dojenčku. Kakor da bi nas morala razumeti ;-)
Še vedno trenirava, čeprav me kolegi precej šparajo in ne markiram več. Postajam bolj okorna, kar se pokaže predvsem za hojo po strmini. Vendar pa se trudim in grem na treninge, ker mi je tako lepo videt, kako Lina z veseljem dela. Upam, da bo še trajalo in da bom še en čas aktivna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar